Dijaki

Veseli me učenje, spoznavanje novega, razumevanje, kako »deluje« ta svet ... In gimnazija je prostor, kjer to lahko pridobim – pri pouku, pa tudi v obšolskih dejavnostih.

Ko se mi kdaj ne da učiti, pa vem, da bi bilo potrebno, se spomnim, kaj želim doseči. Ni nujno, da že vem, kaj bom študiral/-a in s katerim delom se bom kasneje ukvarjal/-a. Zadostuje že, če se zavedam, da želim uspešno zaključiti gimnazijo in da je to moja odločitev. Potem lažje premagam trenutno lenobo ali se, če je potrebno, brez slabe volje odpovem kakemu kratkotrajnemu užitku.

Ker prevzemam svoje življenje v svoje roke, ne čakam, da me bodo k učenju prisilili jutrišnji test ali starši. 

V raziskavah so ugotovili, da se uspešni in neuspešni učenci razlikujejo po eni sami značilnosti: uspešni načrtujejo. V tedenskem načrtu predvidijo čas za šolo in domače učenje, za izvenšolske dejavnosti in druga potrebna opravila, pa tudi za sprostitev in druženje s prijatelji. Ko ugotovijo, da česa niso najbolje načrtovali, si to zapišejo, da bo njihov naslednji načrt realnejši. Morda v tem še nisem mojster, a vem, da bom z vajo to postal.

Včasih so navodila za uspešno učenje vsebovala splošne »recepte«, kako se učiti. Zdaj vemo, da se ljudje razlikujemo tudi po svojem učnem stilu. Zato opazujem, kdaj in na kakšen način se najlažje in najuspešneje učim. 

Ugotavljam: 

• Ali snov lažje razumem in si jo bolje zapomnim, če jo preberem, če si jo slikovno predstavljam, če slišim razlago, če rešujem naloge ali če uporabljam vse te pristope skupaj? 
• Sem učinkovitejši/-a zjutraj, popoldne, zvečer? 
• Se lažje zberem, če sedim za delovno mizo ali se moram med ponavljanjem snovi sprehajati? 
• Me glasba ob učenju spodbuja ali me moti? 
• Mi bolj ustreza zapisovanje bistva snovi v obliki miselnega vzorca ali v alinejah? 
• Me družba sošolca pri učenju ovira ali mi pomaga? 
• Sem hiter/hitra in površen/površna ali počasen/počasna in temeljit/temeljita?

Dobro je, če vem, kako delujejo moji možgani. Pri učenju poskušam čim bolje izkoristiti obe njihovi polovici (levo – razumsko, analitično in desno – intuitivno, domišljijsko, dovzetno za čustva in humor). 

Med učenjem redno delam kratke odmore (po 2 do 5 minut na vsakih 30 do 45 minut), v katerih popijem nekaj vode ali soka, stopim k oknu, da se nadiham, se pretegnem ali malo potelovadim. Tako sem učinkovitejši/-a in se veliko manj utrujam. 

Koristno je, če vem, kako deluje spomin. Ključno je ponavljanje. Ker je pozabljanje najhitrejše v prvi uri po učenju, snov čim prej ponovim. Najpomembnejšo ponovim večkrat (po 10 minutah, nato v naslednjih 24 urah, po 1 tednu, po 1 mesecu in po 6 mesecih). 

Potrudim se, da bi snov razumel/-a, da bi dojel/-a bistvo in da bi jo z reševanjem vaj povsem utrdil-a. 

Poskrbim za to, da sem v dobri »formi« (ne lačen/lačna, ne presit-a, ne žejen/žejna, naspan/-a, zdrav/-a in poln/-a energije) in da me obdaja primerno učno okolje (urejena miza, dovolj miru, dovolj svetlobe ...).

Zavedam se, da z aktivnostjo pri pouku veliko pridobim in mi potem ostane več časa zase. Redno obiskujem pouk, pozorno poslušam učiteljevo razlago, prepišem, kar učitelj napiše na tablo, si na kratko zapišem druge pomembne informacije, vprašam za pojasnilo, če česa ne razumem ...

Če želim postati uspešnejši/uspešnejša, če mi zmanjkuje časa, če se težko zberem za učenje, če me daje trema ..., poiščem pomoč – pri sošolcih, pri učitelju predmeta, v svetovalni službi, pri razredniku, v knjižnici ...

Zraven obvezne literature pa prebiram tudi zanimive knjige o uspešnem učenju in načrtovanju, na primer: Kvantno učenje, Osvobodite genija v sebi (avtorja: DePorter, Hernacki), Umetnost učenja, komplet knjige, avdio in video kaset (avtorja: Rose in Cool), Sedem navad zelo uspešnih najstnikov (avtor: Covey) ...