Sem Timotej Stibilj, dijak četrtega letnika. Velik del letošnjega avgusta sem preživel v Združenih državah Amerike. Tam sem skupaj s slovenskimi, španskimi in italijanskimi vrstniki sodeloval v programu Youth Leadership, organiziranem preko univerze v Bloomingtonu – Indiana University in v celoti financiranem s strani ameriškega ministrstva za zunanje zadeve.
Namen te izmenjave je, kot že rečeno, spodbuditi mladino k aktivnemu delovanju v družbi, nadgraditi vodstvene sposobnosti, se seznaniti z močjo medijev ter pomembnostjo prostovoljstva, dobrih medčloveških odnosov. Cilj zajema tudi prepoznavo potreb domače skupnosti in izpeljavo projekta v skladu z njimi ter nenazadnje tudi spoznati ameriško kulturo, navade in ljudi na edinstven način. Vas zanima, kaj sem doživel?
Potovanje po Ameriki smo pričeli v Washingtonu (D.C.), nadaljevali v glavnem mestu zvezne države Indiane – Indianapolisu, kasneje v Nashvillu in zaključili v Bloomingtonu.
V glavnem mestu ZDA smo se skupaj z udeleženci programa iz Baltika, ki so bili z nami teden dni, seznanili z diplomacijo. Na ministrstvu za zunanje zadeve smo se v družbi diplomata tudi sami preizkusili v sklepanju diplomatskih kompromisov, preko simulacije OZN. Naša »politična« pot nas je vodila tudi v senatorjevo pisarno, kjer smo podrobneje spoznali zanimiv ameriški politični sistem, ogledali smo si tudi Capitol, v katerem domuje zakonodajna veja oblasti in kongresno knjižnico.
Udejstvovali smo se tudi na področju prostovoljstva, saj smo v D.C. Central Kitchen pomagali pripravljati hrano za številne brezdomce. Tam sta me presenetili predvsem dve stvari: kakovost hrane in razposajenost/veselje ljudi v kuhinji. Prav tako sem bil presunjen nad kvaliteto muzeja novic/novinarstva (Newseum), ki smo si ga ogledali v tem mestu. Odlikuje ga čustveno nabita slikovna in pisna vsebina, vzeta vse od začetkov pisane besede pa tja do najnovejših dogodkov, kot je na primer napad na bostonskem maratonu.
Ko govorimo o Ameriki, prej pomislimo na karkoli drugega kot kmetijstvo. Agrikultura je namreč v ZDA pogosto prezrta. V Indianapolisu smo si ogledali State Fair – sejem, na katerem lahko srečamo kmetovalce iz vse države in njihove dejavnosti, ter doživeli tudi to plat ameriškega gospodarstva. Čas smo preživljali tudi na podeželju. V Nashvillu smo na robu naravnega parka krepili skupinski duh, komunikacijske veščine in se obenem tudi nadvse zabavali v naravi in v družbi živali.
Naša zadnja postaja je bilo mesto Bloomington v neposredni bližini univerze, kjer smo ranč in hotele zamenjali za domove ameriških družin in pisarno IU-ja.
V pisarni smo na delavnicah gostujočih predavateljev krepili znanje na številnih področjih. Poglobili smo se v teme kot so: mediji, neprofitne organizacije, aktivnost mladih, projektno vodenje ipd. Razglabljali smo o pomenu, pristranskosti medijev, izrazu »fake news«, modernih medijih; govorili smo o ovirah pri vodenju neprofitnih organizacij in njihovih ciljih in o socialnem podjetništvu; predavali so nam o fair trade konceptu ter o načinih uspešnega zagona lastne projektne ideje.
V mestu imajo kar precej prostovoljnih organizacij in tudi sami smo bili del tega. Svoj trud smo vložili pri Mother Hubbard´s Cupboard, kjer poučujejo ljudi o vrtnarstvu in samooskrbi, v organizaciji My sister´s closet, ki pomaga ženskam z nižjim dohodkom, in spoznali tudi The Pourhouse Cafe, ki prireja razne dobrodelne projekte po celem svetu.
Spoznali smo tudi ameriški šolski sistem in nekaj časa namenili aktivnostim z dijaki, ki se ukvarjajo s šolskim časopisom na Bloomington High School South.
Poleg tega, da je bil celoten program izredno zanimiv in poučen, je bilo bivanje pri ameriški družini res nekaj posebnega. Edinstvena izkušnja je bila poslušati njihove nazore o svetu, njihovo mentaliteto in samo biti del njihovega vsakdana. Čeprav vsi vemo, da je naivno posploševati značilnosti posameznika ter jih pripisati celotnem ljudstvu, sem zadovoljen, da sem v družini prejel nov pogled na »ameriško« razmišljanje.
Celotna izkušnja mi je omogočila pridobitev številnih veščin in znanj, vendar to ni najpomembnejše. Domov sem se vrnil z novimi mednarodnimi prijatelji in čezoceanskimi poznanstvi ter željo po izboljšanju skupnosti, v kateri živim.
