V torek, 2. 4. 2019, se je v atriju Gimnazije Koper ob 17. uri zgodil zadnji likovno-glasbeni dogodek v sklopu 4. sezone koncertov naših dijakov glasbenikov in samostojnih likovnih razstav naših dijakov likovnikov iz 3. D.
Z združevanjem likovnih razstav in koncertov dijakov Umetniške gimnazije smo želeli vsa ta leta doseči, da bi se dijaki med seboj spoznavali. Da bi likovniki prisluhnili glasbenikom in glasbeniki videli likovne stvaritve. Hkrati pa omogočili tudi likovnikom, da se lahko tako kot glasbeniki s svojimi nastopi in koncerti predstavijo širšemu občinstvu. Razstave so sprva imeli v avli Glasbene šole Koper, letos pa smo hoteli izpeljati celoten dogodek v našem atriju. Pokazale so se prednosti in pomankljivosti takšne izvedbe, a dejstvo je, da je bila zamisel dobra. V bodoče si želimo – in upam, da se strinjate z nami – še več takšnih prireditev, morda izvedenih na drugačen način, a vsekakor tako, da združujemo likovno in glasbeno umetnost.
Najprej se je predstavil Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Koper pod vodstvom skladatelja in zborovodje Andreja Makorja. Najprej so nas popelja v svet ljudskih pesmi. Prisluhnili smo trem istrskim ljudskim pesmim v priredbah Alda Kumarja, ki se med seboj zelo razlikujejo po svojem značaju. "Dajte, dajte" je svatbena pesem, prepoznavna po svojem temperamentnem poskočnem ritmu. Sledila je "Vilota", umirjena balada v italijanskem istrskem narečju. Istrsko trilogijo pa je zaključila "Cara mamma marideme", pesem, ki na šaljiv način ponazarja prepir med materjo in hčerjo, ker bi se hči rada poročila.
Sledila je slovenska ljudska pesem "Stoji mi polje", ki jo je priredil za mešani zbor znameniti tržaški skladatelj Marij Kogoj. V uvodu se z melodijo predstavijo moški glasovi, nato pa se jim pridružijo še ženski. Kljub temu da je skladatelj ostal zvest ljudski melodiji, ki jo je lepo izpostavil, pa se vseeno zasluti v harmonski gradnji ekspresionistični stil, po katerem je Kogoj prepoznaven. Kogoju je sledila vsem zelo dobro poznana "Lipa" Davorina Jenka. Še danes, v akademskih krogih APZ Toneta Tomšiča, obujajo spomin na zadnji koncert pred kulturnim molkom 12. decembra 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani, kjer je Akademski pevski zbor študentov v Ljubljani srčno izvedel "Lipo" pod vodstvom dirigenta Franceta Marolta, obkrožen z vojaki okupatorskih sil.
Zadnji dve skladbi prvega dela koncerta sta bili šaljiva idrijska poskočnica "Ženka mi v goste gre" v priredbi Zorka Prelovca in umirjena primorska ljudska "Pa se sliš" v priredbi skladatelja Karla Pahorja.
Po lepem pevskem uvodu smo prisluhnili še likovni govorici likovnih del, ki so jih na ogled postavile dijakinje 3. D.
Dijakinje Julija Pavlin, Alja Margon in Karmen Bradovent so nas s svojimi likovnimi deli popeljale v druge svetove, v druga videnja, in nam razkrile nam svoje poglede na življenje, v povezavi s človekovo notranjostjo ali nadnaravnimi silami, ki delujejo na nas.
Julija Pavlin je svojo likovno razstavo poimenovala Mechanical Feelings. Na slikah so upodobljeni trije vitalni organi: srce, pljuča in možgani, ki so povezani s čustvi. Kip praznega človeškega trupa predstavlja praznino človeka brez čustev. Na vseh delih so prisotni modri metulji monarhi, ki predstavljajo simbol preobrazbe stoičnega človeka v človeka, ki si upa čutiti.
Alja Margon je predstavila na svoji razstavi z naslovom Planetarium modne skice oblačil in posamezne detajle le-teh. Idejo za motive na oblačilih je našla v astronomiji in planete našega osončja povezala z enako poimenovanimi bogovi. Na razstavi predstavlja tri obleke, ki jih je poimenovala Jupiter, Mars in Venera.
Karmen Bradovent je svojo razstavo naslovila Ouroboros (kača, ki jé lasten rep). Le-ta je eden izmed najstarejših simbolov, ki se pokaže v skoraj vseh mitologijah. Ima veliko pomenov, najbolj znan pa je ta, da obkroža svet in predstavlja neskončni cikel življenja in smrti/preporoda in propada. Prav to je avtorica hotela prikazati z likom ženske, ki skozi niz slik raste in pada (umira in se ponovno rojeva).
Za zaključek je zbor pripravili zanimiv program. Najprej smo slišali skladbo "Northern lights" (Severni sij) norveškega skladatelja Ola Gjeila, ki je trenutno eden izmed najpopularnejših sodobnih skladateljev zborovske glasbe. V njegovih skladbah velikokrat zaslutimo skandinavski pridih, tako v sami glasbi kot tudi tematiki besedil.
Pomlad je že prišla, mesec maj pa bo vsak hip tu, zato je bila predzadnja skladba kot nalašč za ta čas. Ne čakaj na maj, Boruta Lesjaka, v priredbi Sama Ivačiča, je zbor zapel ob spremljavi Andreja Ilienka na klavirju in beatboxerja Roka Frančeškina. Zaključna pesem za lepo slovo pa je bila pesmem Goodnight Sweetheart v priredbi Roberta Sunda.
Že sedaj vas lepo vabimo tudi drugo leto, da se nam pridružite na vseh koncertih, razstavah in prireditvah.
