Kje vse se skriva matematika

Večina se ob misli na matematiko spominja na ure učenja in pisanja nalog ter obupanega spraševanja samega sebe, v čem je smisel poznavanja neskončnega števila enačb in risanja grafov. Pa je matematika res le kup zapletenih računov, ki nam preprečuje, da bi uživali življenje? Dijaki tretjega letnika Gimnazije Koper smo pred kratkim spoznali, da se ta bolj ali manj zapletena veda skriva marsikje, kjer je ne bi pričakovali.

V sredo, 25. 1. 2017, je na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) Univerze na Primorskem potekal matematični dan. Tamkajšnji profesorji so nam na sproščen in zabaven način poskušali pokazati, da lahko povezavo z matematiko najdemo prav povsod – pri nogometnih žogah in origamijih ter CT-napravah in delta robotih.

Dijaki smo matematični svet tokrat spoznavali nekoliko drugače, in sicer na dvournih delavnicah, za katere smo se odločili po lastni izbiri. O svojih novih spoznanjih je vsak povedal nekaj besed.

(Fotografije si lahko ogledate v fotogaleriji.)

Čarovnija ali preprosto … matematika?

Ko čarodej znova in znova iz kupčka potegne karto, ki smo jo pred tem izbrali, je marsikdo navdušen. Dijaki smo pri tej delavnici razkrivali skrivnosti čarovniških trikov, pri čemer smo spoznali, da za njimi večkrat stoji nič drugega kot matematika.

Dijakinja Zala je o delavnici povedala tako: »Triki s kartami so me od vedno pritegnili, zato mi je bilo zanimivo, ko nam je profesorica pokazala enačbe, ki se skrivajo za njimi.«

Origami: ako bi se Evklid rodil na Japonskem

Stara umetnost prepogibanja papirja, ki prihaja z Japonske, je veliko bolj uporabna, kot se morda zdi na prvi pogled. Na delavnici smo dijaki spoznali, da lahko s pomočjo origamija in matematike zlagamo zračne blazine v avtomobilih ter celo rešujemo življenja.

»Presenetilo me je, da je mogoče s predstavljenimi tehnikami na tako enostaven način zložiti zemljevid in celo reševati zdravstvene probleme, kot so na primer krvni strdki,« je zaključila Gaia.

Delta roboti in matematika

V svetu, kjer se tehnologija razvija vedno hitreje, postajajo roboti vse bolj vsakdanji del naših življenj. Dijakom je bilo na delavnici predstavljeno delovanje delta robotov, ki jih večinoma uporabljamo v industriji, ter področja matematike, ki omogočajo njihovo delovanje.

Aljoša nam je zaupal naslednje: »Ob pogledu na posnetek delta robotov sem bil presunjen nad hitrostjo in natančnostjo, ki ju te osupljive naprave zmorejo.«

O nogometnih žogah ali zakaj matematike zanima tudi kemija

Težko si predstavljamo, da lahko nogometna žoga, ki jo številni uporabljamo zgolj za zabavo, povezuje kar dve naravoslovni vedi – matematiko in kemijo. Žoga, namenjena temu priljubljenemu športu, je namreč enake oblike kot ogljikova spojina fuleren, ki jo kemiki sintetizirajo v laboratorijih in jo dandanes uporabljamo predvsem v farmacevtski industriji.

Čeprav se je vse skupaj na začetku zdelo nekoliko zastrašujoče, je Andrej poudaril: »Tema je bila predstavljena na resnično enostaven in razumljiv način, tako da smo lahko vsi sledili razlagi.«

Pomen nadzora ruletnih cilindrov

Zagotovo se je vsakdo izmed nas že spraševal, ali je mogoče rulete v casinojih nekako prelisičiti ter staviti na tisto polje, ki nam bo zagotovo prineslo dobiček. Odgovor na to vprašanje smo dijaki dobili na delavnici, kjer nam je predavatelj iz lastnih izkušenj zagotovil, da ne obstaja nobena zanesljiva tehnika, vsaj ne v primeru, da je z ruletnim cilindrom vse popolnoma v redu.

»Strategije, ki naj bi v nekaterih primerih zagotovile dobiček, so me resnično navdušile. Super se mi je zdelo, ker se je profesor dejansko ukvarjal s tem področjem,« se delavnice spominja dijak Nejc.

Matematika v športu

Na katero ekipo staviti denar? Kako poznati slabosti nasprotnika? Pri vseh teh problemih športnikov in športnih navdušencev si lahko pomagamo s pomočjo matematike. Matematična statistika namreč omogoča podrobno analizo športnikov in športnih ekip ter omogoča kar najboljšo pripravo na športne izzive.

Za marsikoga je šport pomemben del življenja, zato bi se gotovo pridružili mnenju Špele, ki je o delavnici povedala: »Tudi sama sem športnica, zato me je zelo navdušilo dejstvo, da je matematika v športu prisotna veliko več, kot sem si sploh lahko zamislila.«

Od najmanjših kvadratov do delovanja CT-naprave

Razvoj prvih tomografov, ki so omogočili natančnejši vpogled v človeško telo, je povezan prav z matematiko. Dijaki smo namreč spoznali, da lahko s pomočjo matematičnih enačb naprave ločijo naše kosti in organe od zraka ter izrišejo, kaj se v našem telesu dogaja.

»Kljub temu, da je bilo na delavnici veliko zahtevne matematike, je bila snov prikazana na zanimiv in zabaven način,« je bila navdušena Tina.

Kratek izlet v zgodovino kriptografije

Kot otroci smo si mnogi izmed nas izmenjevali skrivna sporočila s prijatelji. Le redki pa vedo, da segajo začetki šifriranja sporočil že v čas Julija Cezarja. Kriptografijo, ki so jo v preteklosti uporabljali predvsem v vojnah in državnih oblasteh, pa lahko danes najdemo tudi v že vsakdanjem spletnem nakupovanju in bančništvu.

»Presenetilo me je, kako so lahko nekatere šifre resnično zapletene, tako da jih danes ne zmorejo razbiti niti najzmogljivejši računalniki,« je v spominu ostalo dijakinji Martini.

Večina izmed nas si pred matematičnim dnevom ni znala predstavljati, kako tesno je matematika povezana z vsakdanjim življenjem. Dijaki smo na delavnicah odkrivali različne tehnike in kako lahko svoje srednješolsko znanje matematike pretvorimo v nekaj uporabnega, življenjskega.

S pomočjo profesorjev s FAMNIT-a, ki so nam izredno dobro razložili še tako zahtevne matematične postopke, smo spoznali, da se lahko iz marsikatere življenjske zagate – pa naj bo to le narobe zložen zemljevid – rešimo z uporabo matematičnega znanja, ki ga s pridom pridobivamo v šolskih klopeh.

(Prispevek je napisala dijakinja Tisa Bajec.)