Velik uspeh naših dijakov na 20. mednarodnem umetniškem natečaju
Na 20. mednarodnem umetniškem natečaju Tokrat je na sceni ... metamorfoza v organizaciji Associazione Culturale Opera Viva Trieste (20a Edizione - Concorso artistico “Questa volta metti in scena ... le metamorfosi") so naši dijaki osvojili kar tri nagrade.
Dijak 2. D Armando Božiček je prejel 1. nagrado v kategoriji risba, dijakinja 1. D Brinja Gerkšič Južnič je prejela 2. nagrado v kategoriji ilustracija in dijakinja 3. C Etea Zuletič 2. nagrado v kategoriji slikarstvo.
Iskrene čestitke nagrajencem!
Pohvalo pa izrekamo tudi vsem ostalim dijakom naše gimnazije, ki so sodelovali, in sicer Nežki Laganis iz 4. D, Neži Nanut in Timoteju Kirnu iz 2. D, še trem dijakinjam iz 1. D, Lani Petrovič, Emi Bratož, Villoni Isabeli Sophii Grace, trem dijakinjam iz 1. A, Mateji Cah, Hani Dodič, Thains Mirčetič Sharon Pini, trem dijakinjam iz 1. C, Tini Pavlič, Gaji Placer, Živi Kalin Vinšek, in dijakinji 3. E Tadeji Udovič Kovačič.
Tema natečaja je bila posvečena metamorfozam, torej "procesu spremembe (telesa, oblike in identitete), ki izhaja iz grškega mita, arhetipa vseh interpretacij, ponovno obravnavanega v sodobnem kontekstu. Od človeškega do postčloveškega je raziskava tesno povezana s spremembo kulture in družbe, od naravne do umetne inteligence, ki ni več izključno v domeni znanstvenega sveta, temveč spodbuja razmisleke na umetniški, estetski, etični in filozofski ravni. Izpostavljeno je bilo, kako so vizualne umetnosti sposobne reinterpretirati zgodovino človeštva v njegovi genezi, s tehnikami in slogi, ki se razvijajo v umetniških jezikih, ter ob upoštevanju zgodovinskih in socialnih kontekstov, ki neizogibno pripisujejo nove pomene reprezentaciji posameznika.”
Različne razstave z organiziranimi srečanji so bile namenjene dijakom srednjih šol ter so bile priprava za razvoj kreativnih idej za sodelovanje na umetniškem natečaju in razstavi mladih avtorjev. Kljub temu da se naši dijaki niso mogli udeležiti teh srečanj in razstav, so se na natečaju izkazali več kot izvrstno.
Prvonagrajeni Armando Božiček o svojem likovnem delu z naslovom Metamorfoza mojega življenja pravi: “Moja risba ne predstavlja le dejavnosti mojega življenja, temveč tudi proces nenehne metamorfoze, skozi katero se spreminjam in rastem. Črte, ki se tekoče prepletajo in povezujejo, simbolizirajo neprestano spremembo, podobno kot metamorfoza, pri kateri se ena oblika elegantno preoblikuje v drugo, vendar ostaja del večje celote. Vsaka figura v delu odraža določeno fazo tega potovanja. Figura, ki sega navzgor, zajema trenutek prehoda in ponazarja moj razvoj ter iskanje novih ciljev, podobno kot metulj, ki se izvije iz svoje bube. Nasprotno pa druga figura, prikazana v bolj introspektivni drži, predstavlja fazo razmisleka in regeneracije, ki je ključna v vsakem procesu preobrazbe. Ponavljajoči se vzorci in zanke simbolizirajo ciklično naravo metamorfoze. Življenje ni linearno; potovanje skozi različne faze je neprekinjen cikel, vsaka ponovitev je bogata z novimi odtenki in oblikami, kar je razvidno iz dinamičnih in nepredvidljivih črt tega dela. Navsezadnje to delo predstavlja vizualni odsev moje notranje metamorfoze – nenehen ples gibanja, preobrazbe in prepletanja mojih življenjskih izkušenj. Tako kot samo življenje se tudi ta podoba nenehno razvija ter išče ravnovesje med rutino, rastjo in preobrazbo.”
Brinja Gerkšič Južnič v svoji ilustraciji Samorog želi pokazati s spremembo moškega v nežnega samoroga, ki je simbol čistosti in miline, da ima imajo lahko tudi moški nežno plat. Samorogi spominjajo na neskončne možnosti, ki so nam ves čas na voljo. Torej lahko postanemo, kdorkoli si želimo.
Etea Zuletič v svoji sliki Korenine preobrazbe “razkriva svet, kjer se tišina korenin in nemir rečnega toka prepletata v večnem plesu. Korenine, ki segajo globoko v skrivnostno zemljo, niso zgolj opora drevesu, so simbol stalnosti, spomina in tiste tihe moči, ki preoblikuje svet. Nad njimi reka, kot večna in neusmiljena sila časa, izklesuje nove poti, briše stare in hkrati povezuje vse elemente narave v brezčasno harmonijo. V sliki se preobrazba razkriva kot proces usklajevanja med skritimi globinami in vidnim površjem, kjer starost zapuščenega gradu šepeta o preteklosti, voda pa s svojo silo oblikuje prihodnost. Slika vabi k razmisleku o lastnih koreninah in preobrazbah, ki se odvijajo v vsakem izmed nas. Kaj pomeni sprememba? Ali smo valovi, ki kipijo naprej, ali korenine, ki se trdno oprijemajo preteklosti? Je mogoče biti oboje? Resnica o spremembi leži v sposobnosti, da smo tako trdni kot korenine, hkrati pa prilagodljivi kot voda.”
Kot mentorica si želim še veliko lepih umetniških in življenskih metamorfoz naših dijakov v vseh oddelkih naše gimnazije in vas vabim, da drugo leto spet sodelujete na natečaju v še večjem številu.
Hkrati pa vas vabimo na otvoritev razstave nagrajenih del 20. umetniškega natečaja Tokrat je na sceni ... metamorfoza, ki bo 13. februarja 2025, ob 11.30, v Palači Gravisi-Buttorai v Kopru.
(Avtorica prispevka je Dragica Samsa.)
Več informacij o natečaju lahko nadete na