V torek, 9. 10. 2018, smo se dijaki 4. letnika, ki smo za izbirni predmet na maturi izbrali zgodovino, odpravili na strokovno ekskurzijo v Celje.
Med vožnjo v knežje mesto (pa tudi nazaj domov) smo dijaki predstavljali referate, ki smo jih pripravili in predstavljajo del internega dela mature iz zgodovine. Vse teme referatov so obravnavale Celje skozi zgodovino, vse od antičnih časov do 20. stoletja.
Naša prva postaja je bil Šempeter pri Celju, kjer smo si ogledali rimsko nekropolo – ostanke rimskega ''pokopališča''. Ob strokovnem vodstvu smo si ogledali veličastne ostanke nagrobnikov. Po bogato oblikovanih pročeljih lahko sklepamo, da so bili tu pokopani premožnejši Rimljani, kar priča o tem, da je Celje (Celeia) bilo že v obdobju antike izredno pomembno mesto.
Naslednja točka naše ekskurzije je bil Stari grad Celje – nekdanji sedež grofov Celjskih. V svojem času naj bi predstavljal največjo utrdbo na slovenskih tleh. S pomočjo vodiča smo spoznali veliko grajskih zanimivosti ter si ogledali grajsko dvorišče in poslopje. Na žalost je danes večina gradu v razvalinah, a kljub temu je lepo razvidna nekdanja mogočnost te utrdbe.
Polni vtisov z gradu smo se ponovno vkrcali na avtobus in se namenili v staro mestno jedro Celja. Ogledali smo si spomenik, ki obeležuje vseslovenski kmečki upor (1515). Poleg tega smo videli še kip izredno pomembnega slovenskega kulturnika v 19. stoletju, ki se je šolal v gimnaziji v Celju, Antona Martina Slomška. Ogledali smo si tudi ostanke rimskih term, kjer nas je fasciniral izredno dovršen talni mozaik.
Po ogledu mesta smo nato stopili še v Pokrajinski muzej Celje, kjer smo si z vodičko ogledali obširno razstavo o grofih Celjskih. Celjski grofje so nedvomno najpomembnejša plemiška rodbina, ki je imela svojo matično ozemlje na slovenskih tleh. Zadnji moški potomec, Ulrik II., je bil umorjen leta 1456 in z njim je moška linija grofov Celjskih izumrla. Spoznali smo številne mite in zgodbe, obenem pa tudi dejanska zgodovinska dejstva in si ogledali razstavljene zgodovinske vire.
Naša poslednja postaja je bila spominski park Teharje. Gre za državni park, posvečen žrtvam povojnih pobojev na Slovenskem. Osrednji del parka predstavlja mogočna skulptura z oltarjem, nad katerim se dviguje simbolni venec miru. Vsekakor je to bil izredno pomemben postanek, saj smo se poklonili vsem tragično preminulim in se zamislili nad grozotami vojnega (in povojnega) obdobja.
Prepričan sem, da bo slehernemu od udeležencev letošnja zgodovinarska ekskurzija ostala v lepem spominu – pa ne le, če bomo zavoljo svojih predstavljenih referatov dobili dobro oceno iz internega dela mature!
